Razlika v ceni med dvoslojnim in troslojnim steklom ni zanemarljiva. Oglejte si, kdaj naložba prinaša ekonomsko, in kdaj le udobnostno upravičenost.
V zadnjih petih letih je troslojno steklo postalo standard v Nemčiji in Sloveniji, na trgu BiH pa se še vedno pogosto vgrajuje dvoslojno. Razlog je delno cena, delno napačna predstava, da troslojno steklo v našem podnebju ni potrebno.
Številke: tipično dvoslojno steklo Ug = 1,1 W/m²K, troslojno Ug = 0,5 W/m²K. Več kot dvakratna razlika. V konkretnih številkah — za okno 1,5 × 1,5 m prehod z Ug 1,1 na Ug 0,5 prihrani okoli 35 kWh letno samo na tem oknu. Za povprečno hišo s 25 m² stavbnega pohištva je to približno 580 kWh letno, oziroma finančno okoli 45–55 € na ogrevalno sezono, odvisno od energenta.
Vendar ima troslojno steklo tudi slabosti. Teža je za približno 50 % večja, kar zahteva ojačane okove in včasih ojačitev krila. V južno orientiranih prostorih lahko zmanjša zimski sončni prispevek (g vrednost je nižja), kar paradoksalno lahko poveča potrebo po ogrevanju, če je objekt pravilno orientiran.
Naše priporočilo: če je objekt v celinskem delu BiH (Sarajevo, Tuzla, Banja Luka), kjer ogrevalna sezona traja več kot 6 mesecev, se troslojno steklo povrne v 4–6 letih. V Hercegovini in Dalmaciji je meja tanjša — tam pogosto priporočamo dvoslojno steklo z nizkoemisijskim premazom (Ug = 1,0) kot optimalno tehno-ekonomsko rešitev.
